Turno smučanje se je s področja Alp v prvi polovici 20. stoletja dodobra razvilo in se začelo širiti na vse konce sveta, ki omogočajo spuste po zasneženih strminah. Pri turnem smučanju večino privlači drugačen, bolj izzivalen način smučanja, ki navadno vključuje tudi vzpon na vrh. Tako je vsak smučarski dan nepredvidljiv, poleg tega pa ni gneče kot na označenih smučiščih sredi zimske sezone.
Seveda pa nepredvidljive poti, ki so za nekatere dober način izziva in preizkušanja veščin ter zmogljivosti, pomenijo tudi dodatno mero nevarnosti. Ob povečanih tveganjih za nesreče je dobro vedeti še, da tam ni zaposlene službe kot na smučišču, ki bi vam takoj priskočila na pomoč. Oblika smučanja, ki še pridobiva na priljubljenosti zadnja leta, lahko prinaša užitek, dobro pa se je zavedati dodatnih nevarnosti, ki prežijo na vas, ter tudi vedeti, kako se nanje odzvati.
Preverite tudi: Turno smučanje: popoln vodič za začetnike
1. Padec
Padec je sestavni del smučanja. A če padec na smučišču največkrat pomeni trenutek, ko se z družbo dobro nasmejimo, lahko padec na nepoznanem in nezavarovanem terenu nosi dosti hujše posledice.
Navadno padec sproži napaka smučarja zaradi neustreznega znanja ali prevelike hitrosti. Padec na trdi podlagi lahko rezultira v hujših poškodbah, zato na takšnem območju prilagodimo hitrost in način smučanja.
2. Hitro spreminjanje podlage
V nasprotju z urejenim smučiščem, v naravnem okolju pogosto prihaja do nenadnih in hitrih sprememb smučarske podlage. Zato je treba biti ves čas zbran ter spremljati strmino in relief pokrajine. Posebej ko je sneg mehak, obstaja povečana nevarnost za padec preko smučk.
Da se temu izognemo, moramo bolj obremeniti zgornjo smučko, če pa pride do izgube ravnotežja, za pomoč uporabimo še spodnjo, manj obremenjeno smučko. Padec na mehki podlagi pa je načeloma manj nevaren, saj je podlaga takšna, da nas takoj zaustavi in ne drsimo naprej.
3. Zdrs
Nasprotno pa se zdrsi večkrat zgodijo na trdi podlagi. Način smučanja tam moramo prilagoditi tako, da povečamo obremenitev spodnje smuči. Zdrs je še posebej nevaren, saj otežuje zaustavitev padlega telesa, ki ga smučar več ne more nadzorovati. Padcem pa se v celoti ne moremo izogniti, zato je pomembno, da je vsak padec učna ura.
Najpomembneje pa je, da se po padcu na vsak način skušamo čim prej ustaviti. Če vidimo, da je teren pod nami prezahteven, je varneje stopiti s smuči in ta odsek nadaljevati peš.
4. Plaz
Že brez turnih smučarjev se v visokogorju dogajajo plazovi, ki so pod sabo pokopali že marsikoga. Turni smučarji ali vsaj večina njih se rada preizkusi na pršiču, saj omogoča drug občutek smučanja, kot ga prinaša drsenje po trših terenih. A žal so ta področja tudi najnevarnejša za sprožitev plazu.
Na snežno odejo moramo biti pozorni že ob vzponu, nato pa pri spustu načrtovati, katero smer in smučino izbrati. To znanje pa pride tudi z izkušnjami. Mnogokrat jih turni smučarji v stiku z manjšimi plazovi odnesejo brez poškodb, a smučanje po suhem sprijetem snegu lahko z le eno napako sproži dodatno obremenitev podlage; sproži se plaz, ki smučarja potegne s seboj.
5. Neprimerno vreme
Najboljši način manjšanja tveganj pri turnem smučanju so preventivni ukrepi. Do sprememb na takšnih višinah prihaja pogosto, zato je potrebno pred odpravo pregledati napovedi in tveganja, ki jih predstavljajo tudi lavinske napovedi.
Številka 3 na tej lestvici pomeni, da je za smučanje potrebno veliko znanja in dodatne pozornosti. Oceni 4 in 5 pa pomenita, da je smučanje skrajno nevarno, zato naj ob takšni napovedi, čeravno zunaj sveti sonce, turni smučar ostane doma.
Na izlet pa se je nenazadnje dobro podati z nekom, ki je v turnem smučanju vešč in ve, kako se izogniti nesrečam oziroma kako ravnati, če do težave vendarle pride.
