Če bi morali prav na kratko odgovoriti na vprašanje iz naslova, bi bil odgovor verjetno vsem hitro jasen. Živimo v deželi, kjer je harmonika kraljica ljudskih src, saj nas razveseljuje že od malih nog. Četudi morda ne vseh, pa gre tudi ljubiteljem kakšne druge zvrsti glasbe v uho vsaj ob nedeljskem kosilu.
Domača glasba je polna ponarodelih uspešnic, ki jih igrajo celo v Aziji in Ameriki ter drugod po svetu. Ko denimo na hokejski tekmi v Sloveniji pade zadetek, se navadno zavrti posnetek pesmi Na Golici. Harmonika boža naša srca, zato se bomo danes posvetili temu krasnemu glasbilu.
Poznamo več vrst harmonik
Že kot otroci smo kaj hitro ugotovili, da mojstri harmonike ne igrajo vedno na enakem instrumentu. Če nam je bilo še nekako jasno, da se je moč naučiti igrati na klavirske tipke, ki so postavljene v pokončen položaj, pa nam je bilo precej težje doumeti igranje na harmoniko z okroglimi tipkami.
Za začetek povejmo, da se harmonika s klavirskimi tipkami seveda imenujemo klavirska harmonika, tisto najbolj domačo, po domače frajtonar’co, imenujemo diatonična harmonika, poznamo pa tudi kromatično harmoniko. Pa si malce podrobneje oglejmo vsako posebej.
1. Klavirska harmonika
Kot že ime samo pove, je klavirska harmonika tista s klavirskimi, črnimi in belimi tipkami. Načeloma tu ni kakšne velike znanosti v primerjavi z igranjem na klavir, čeprav je seveda vse drugače. Raztegovanje meha je potrebno zato, da zrak potuje skozi glasbilo, s pritiskanjem na tipke pa izvabimo iz njega čudovite melodije.
Klavirska harmonika ima klavirske tipke na desni strani, medtem ko pod prsti leve roke počivajo tako imenovani basovski gumbi. Teh je med 40 in 120. Ta vrsta harmonike ima lahko tudi od 2 do 16 registrov, ki služijo za spreminjanje zvoka harmonike.
2. Diatonična harmonika
Kot smo že omenili, to vrsto harmonike po domače imenujemo tudi frajtonar’ca. Gre za glasbilo, ki ne sme manjkati na nobeni gasilski veselici ali pravi zabavi v naših krajih. Diatonična harmonika se je razvila predvsem v alpskih krajih, kamor sodi tudi naša lepa deželica.
Diatonična ji rečemo zaradi njene posebnosti. Ko držimo tipko in vlečemo meh, s tem ustvarimo en zvok, ob pritiskanju iste tipke in stiskanju meha pa drugačnega. Gre za glasbilo, pri katerem boste vedno dobro slišali ritem, in za glasbilo, na kakršnega so igrali in še igrajo velika imena slovenske narodno-zabavne glasbe.
3. Kromatična harmonika
Pa povejmo še nekaj malega o tretji različici harmonike, o kromatični. Kromatična ali gumbna harmonika ima na obeh straneh okrogle tipke, s to razliko, da so tisti na desni podobni kot pri diatonični, tisti na levi (basovski) pa razporejeni enako kot pri klavirski.
Kromatična harmonika ima več oktav kot klavirska ali diatonična, nanjo pa je moč igrati v katerikoli tonaliteti. Ta vrsta harmonike pa se ne znajde dobro zgolj v domači glasbi, pač pa je široko uporabljena tudi v klasični in pop glasbi. Torej, za vsakega nekaj, bi lahko rekli.
Kam po harmoniko?
Če ste ob branju tega članka začutili željo po igranju na harmoniko, se verjetno sprašujete, kje jo kupiti. Vsekakor boste na pestro izbiro naleteli v spletni glasbeni trgovini Symphony.si, kjer so vam na voljo vse vrste zgoraj opisanih harmonik, poleg njih pa še ena vrsta, ki je še nismo omenili.
Govorimo o ustni harmoniki, ki jo prav tako vsi zelo dobro poznamo, saj smo se z orglicami zagotovo srečali vsaj v otroštvu. A ne gre zgolj za igračo, saj je na voljo kar nekaj različic tega glasbila, ki se pogosto znajde na glasbenih, a tudi koncertnih odrih.